sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "zemljarič miklavčič".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo zemljarič miklavčič med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zemljarič Miklavčič) so podrobneje predstavljena v 5. poglavju, ob oblikovanju izhodišč za transkribiranje in analizo posnetega gradiva.
Zemljarič Miklavčič (2008: 93) piše o govorjenem jeziku kot o akustičnem interakcijskem dogodku, ki ga ni mogoče ločiti od okoliščin, v katerih poteka.
Zemljarič Miklavčič v svoji disertaciji uporablja izraz mulitlog, vendar ga ne opredeljuje natančno.
Zemljarič Miklavčič (prav tam: 118) zato navaja, da pri omembi razčlenjenih del govorjenih besedil govorimo o izjavah.
Zemljarič Miklavčič ( 2008 : 139 ) za zapis govorjene slovenščine v referenčnem govornem korpusu predlaga razširjeno ortografsko transkripcijo brez ločil .
Po Zemljarič Miklavčič (prav tam) je knjižni jezik razmeroma enoten, govorjeni jezik pa ima v nasprotju z njim številne podobe.
Zemljarič Miklavčič 2007 ) in glede na hipotetična predvidevanja najbolj vplivajo na razlike v govoru .
Okoliščine realizacije pogovornega jezika Zemljarič Miklavčič opredeli kot zasebne in javne (gre torej za višjo ali nižjo stopnjo formalnosti).
V drugo skupino Zemljarič Miklavčič (2007) uvršča glasove oziroma zvoke, ki jih človek proizvaja med govorjenjem: smeh, tleskanje z jezikom, vzdihovanje, kašljanje ipd.
Kot stikovno sredstvo radijski povezovalci pogosto uporabljajo različna sredstva besedilne semantike , kot so deikti , besedilni aktualizatorji in diskurzni označevalci ( Zemljarič Miklavčič 2008 ) .
Poznamo različne oblike spontanega govora, na njihovo razlikovanje pa lahko vplivajo demografske značilnosti govorcev, odnosi med govorci, okoliščine in prenosnik (Zemljarič Miklavčič 2008: 94).
Drugi jezik najpogosteje opredelimo kot jezik, ki se v okolju govorca pojavlja kot jezik sporazumevanja oziroma kot jezik okolja (Zemljarič Miklavčič, 2001).
TJ ni potrebno naučiti vseh konceptov povsem na novo, saj mora svoje znanje prenesti, aplicirati na nov proces učenja jezika (Zemljarič Miklavčič 2001: 36).
Polni pomen dobijo v konkretnem govornem položaju , nanašajo pa se lahko na osebo , prostor , čas , situacijski kontekst in besedilo ( Zemljarič Miklavčič , 2008 : 95 ) .
Značilna je obravnava na dva načina: iskanje sistemskih lastnosti knjižnega jezika ali pa raziskovanje govorjenega jezika ločeno od knjižnega sistema (Zemljarič Miklavčič 2008: 90-91).
Govor je interakcijski dogodek, pri katerem besedilo nastaja večinoma vnaprej nepripravljeno (Zemljarič Miklavčič 2008), spontano, navadno brez vnaprej pripravljenega besedila.
Kratice tako zapišemo kot kratice in jih ustrezno označim; kratice, ki so izgovorjene kot besede, pa zapišemo kot besede (Zemljarič Miklavčič 2008b: 107).
Ob tem pa zavrača brana besedila, ki veljajo za zvočno uresničitev knjižnega jezika in se zgodijo v realnem času (Zemljarič Miklavčič 2008: 93).
Bistvo govorjenega jezika in celovito raziskovanje pa je omogočil razvoj korpusov oziroma dostop do raziskovanja večje količine podatkov (Zemljarič Miklavčič 2008, 89).
Jezikovni priročnik ( Zemljarič Miklavčič 1999 : 245 ) , namenjen učenju ( slovenščine kot ) drugega / tujega jezika , mora izkazovati lastnosti učbenika , vadnice , slovnice in tudi slovarja .